Zelje je enoletna vrtnina iz rodu kapusnic. Je ena najstarejših in najpomembnejših vrtnin v našem vsakdanu. Kapusnice spadajo med eno najbolj zdravih in tudi najbolj enostavnih zelenjav za gojenje, saj vsebujejo veliko vitamina C. So toplotno srednje zahtevne vrtnine z optimalno temperaturo za rast in razvoj v mejah od 16 do 20°C. So precejšen porabnik hranilnih snovi, zato moramo tla pred sajenjem dobro obogatiti.

Zelje je primerno za svežo uporabo, predelavo in kuho. Oblikuje glave različnih oblik, s svetlo do temno zelenimi ali rdečimi listi, kar je odvisno od sorte. Zelje je bogato z minerali in vitamini.

Napotki za vzgojo zelja:

1. tip zemlje: zelje ni občutlijvo na različne tipe tal. Ugajajo mu humozna, prepustna in srednje težka tla. Zelo pomembno je, da jih ne smemo saditi na isto gredo, kjer so rastle kapusnice, prej kot vsaka 4 leta!
2. podnebje: temperatura rasti se začne pri 7°C in je pogojena od sorte zelja. Zelje ni toplotno občutljivo, nekatere sorte zdržijo dalj časa pri nizkih temperaturah pod 0°C pozno v jesen.
3. sajenje: zgodnje sorte v rastlinjaku od meseca januarja, na prostem marca. Pozne sorte od meseca aprila naprej. Sajenje se izvaja v oblačnih dneh, v razdalji 35 – 40 cm med sadikami v vrsti. Zakopljite sadiko do višine kot je rastla do sedaj (do prvih listov). Najlepše uspeva, če ga posadimo zraven fižola ali kumaric. Ne tolerira brokolija, cvetače in ohrovta, saj skupaj izvirajo iz družine križnic.
4. gnojenje: zelja praviloma ni potrebno gnojiti. Če že gnojimo, potem samo z organskimi gnojili, ampak šele po treh tednih po sajenju.
5. nega in vzdrževanje: v bližini sadike je potrebno redno odstranjevati plevel.
6. zalivanje: sadilno mesto je najbolje zaliti pred sajenjem. Redno zalivanje ni potrebno. V vročih mesecih zalivamo bolj poredko, vendar obilno. Zaliti je potrebno do globine zemlje 20 cm, dvakrat na teden, saj zelje razvije dokaj plitve korenine.

Hitro rastoča sorta, ki je odlično tolerantna na različne stresne rastne pogoje. Njegova vegetacijska doba je kratka. Primerno za svežo potrošnjo.

Zgodnje zelje namenjeno sveži potrošnji.

Primerno za svežo potrošnjo. Sorta dobro prenaša poletne strese. Je poletno – jesenska sorta.

Za pozno poletno in jesensko pridelavo. Odlična sorta zbitih glav zeja, katerih listi s tanki s kratkim kocenom.

Je srednje pozna sorta zelja. Je eno izmed najbolj poznanih sort zelja, ki je odlično za kisanje in skladiščenje.

Primerno za svežo potrošnjo. Sorta dobro prenaša poletne strese. Je poletno – jesenska sorta.

Je srednje pozna slovenska avtohtona sorta zelja. Listi so tanki in nežni, ter odličenga okusa. Uporabljamo jih za solato, kisanje ali skladiščenje.

Srednje pozna sorta debelega zelja. Primerno je za zgodnje spomladansko in zgodnje poletno pridelavo.

Je zgodnje zelje primerno za svežo potrošnjo. Listi so tanki in zelo okusni. Sorta dobro prenaša vročino, zato ga je primerno saditi spomladi kot tudi v poletnih dneh za jesenski pridelek. Odporno je na pokanje.

Srednje zgodnji sorta zelja, primerna za svežo potrošnjo. Razvije okrogle in kompaktne glave z odlično samopokrivnostjo. Glave so temnordeče barve.

Hitro rastoči hibrid primeren za spomladansko in jesensko pridelavo.  Je delikatne structure in odličnega okusa. Je visoko toleranten na nizke temperature in uhajanje v cvet.

Zelje z močno koničasto glavo majhnih listov, zbranimi centralno okoli glave. Odlikuje ga zgodnjost in obstojnost. Je zelo rezistentna sorta, pokončnih glavic. Sadike so rumeno zelene barve in zelo atraktivnega videza.

Zelo dobro rastoče koničasto zelje. Ima odlično razvito toleranco na mraz, zato ga je možno saditi že meseca aprila.

Je kitajsko zelje zgodnje sorte. Glave so čvrste in kompaktne. Sorta je primerna za spomladansko, poletno in jesensko pridelavo na prostem. Odporna na nizke in visoke temperature. Je najbolj prodajana sorta.

Ustvarja rozeto z gladkimi, zelenimi listi, širokimi in velikimi belimi žilami. Rastlina je bogata z vlakni. Konzumirajo se njegovi listi s peclji  – kot sveži ali toplotno obdelani.