Ohrovt je enoletna vrtnina iz skupine kapusnic. Raste v različnih variacijah, glede na sorto in vrsto. Ohrovt prištevamo med najstarejše zdravilne rastline, saj je izjemno dragocen zaradi visoke vsebnosti vitamina C. V zimskem času sadike izredno dobro prenašajo nizke temperature.
Glavnati ohrovt izoblikuje glavo kakor zelje. Zanj pa je značilno, da ima bolj mehurjaste liste. Običajno ga vzgajamo za pozno poletno, jesensko in zimsko pridelavo. Ker ima dobro razvito toleranco na nizke temperature, ga lahko v blažji zimi pustimo kar na vrtu. Spada med izredno zdravo zelenjavo.
Brstični ohrovt prepoznamo po njegovih majhnih glavicah, ki zrastejo na steblu. Zaradi dobro razvite odpornosti na nizke temperature je čas pobiranja brstičnega ohrovta znatno daljši od zelja. Na vrhu stebla razvije prosto rastoče liste. Za prehrano so koristne samo male glavice, premera okrog 2 do 4 cm, ki rastejo vzdolž stebla. V višino zraste od 60 do 180 cm.
Listni ohrovt se iz skupine kapusnic loči po tem, da sadika ne tvori glavice ampak listi rastejo na visokem steblu, ki zraste od 0,5 do 1m visoko.
Listni ohrovt je pri nas posebno zanimiv kot zimska zelenjava. Obtrgujemo ga lahko še takrat, ko večina ostalih kultur že podleže nizkim zimskim temperaturam.