Artičoka je dietna rastlina, ker je osiromašena s sladkorji, hkrati pa je bogata z vitamini in minerali. Listi artičoke so svetlozelene barve ter perjasto razporejeni. Cveti od aprila do avgusta, pobiramo pa jo v mesecu juniju in juliju, ko zazorijo cvetne glavice. Zraste od 0,8 do 2m visoko.

Ameriški slamnik je okrasna trajnica in hkrati zdravilno zelišče z velikimi rožnatimi cvetovi. Po domače ga nekateri imenujejo tudi imunal. Uporabni deli slamnika so predvsem korenine, nekateri uporabljajo tudi cvetove. Rastlina, ki zraste do enega metra v višino, nas v poletnem času preseneti s prečudovitimi cvetovi škrlatne barve v obliki slamnika.

Bazilika je ena izmed najbolj priljubljenih in razširjenih dišavnic. Je enoletnica, ki jo pridelujemo na vrtovih, zeliščnih gredah in v cvetličnih lončkih na sončnih domačih oknih. Liste bazilike uporabljamo sveže ali sušene za začinjanje solat, omak, namazov ali zgolj kot dekoracijo k jedem.

Drobnjak je trajno zelišče, ki ga sadimo v zeliščne grede, na vrt ali v cvetlične lončke na domačih okenskih policah. Uporabni so lasasti, votli, temnozeleni lističi, ki jih nasekljane dodajamo različnim jedem po našem izboru. Podolgovati listi so uporabni tudi za dekoriranje različnih jedi.

Janež je enoletna začimbna rastlina, ki zraste do pol metra visoko. Na vrhu stebla zrastejo bela socvetja, na katerih se razvijejo semena. Je vsestransko uporaben od korena do listov, v kulinariki pa se uporabljajo cela ali mleta semena.

Koper je enoletna začima, ki zraste od 30 do 120 cm visoko. Celotna biljka je kompaktna, s finimi temnozelenimi, zelo aromatičnimi listi. Večinoma uporabljamo sveže liste, vejice s cvetovi pa za vlaganje. Uporabna so tudi semena.

Listni česen je trajnica. Ima zelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po česnu. Rastlina zraste med 45 in 65 cm v višino. Užitni so vsi deli rastline. V mesecu juliju nam tudi zacveti. Odgovarjajo mu sončne in polsončne lege. Sadimo ga v normalna, dobro odcedna tla.

Luštrek ali domače imenovan tudi magi. Je aromatična trajnica, ki je na prvi pogled zelo podobna listom zelene. Liste luštreka pobiramo preko celega leta vse tja do jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Ima pernato razdeljene, bledo zelene liste. Uspeva na polsenčnem, vlažnem rastišču.

Majaron je enoletna do trajna začimbnica, ki obožuje sonce. Je klasično kuhinjsko zelišče, katerega uporabni so listi, ki jih različnim jedem dodajamo cele ali nasekljane. Je nizko zelišče z majhnimi, jajčastimi listki. Majaron cvete julija in avgusta. Takrat ga tudi nabiramo, saj je med cvetenjem najbolj aromatičen.

Melisa je zdravilna rastlina in začimbnica. Je trajnica, katere uporabni so listi, ki jih nabiramo pred cvetenjem. Uporabljamo sveže ali posušene liste. Grmiček melise zraste do 80 cm v višino. Prepoznavna je po majhnih belih cvetovih in nazobčanih listih jajčaste oblike. Uspeva na suhih tleh in sončni legi.

Meta je trajno zelišče, ki ga sadimo na sončne grede in v zeliščne lonce. Meta se zelo hitro razraste. Uporabni listi, sveži ali sušeni, delujejo zelo osvežilno. Listi so lepe zelene brave, podolgovati z nazobčanim robom.

Origano je zelnata trajnica, ki zraste od 20 do 50 cm v višino. S cvetovi rdeče ali rožnate barve nas razvaja od junija pa vse tja do septembra. V tem času tudi nabiramo vse nadzemne dele rastline, saj je takrat najbolj učinkovit. Listi so zeleni, jajčaste oblike in celorobni, ki se od stebla proti vrhu manjšajo.

Peteršilj je enoletna začimbnica in ena najbolj uporabnih in uporabljenih vrtnih začimb. Ima temno zelene gladke in aromatične liste. Za peteršilj so pomembna vlažna tla. Lahko ga gojimo na vrtu, zeliščnih gredah, balkonu ali cvetličnih lončkih na domačih okenskih policah. Je bogat vir vitaminov in mineralnih snovi.

Kodrolistni peteršilj je enoletna košata začimbnica, z lepimi temno zelenimi kodrastimi listi, ki služijo kot dodatek k jedem, velikokrat pa ga uporabljajo zgolj za dekoracijo jedi, saj je zelo atraktivnega videza, ki popestri marsikatero jed. Zraste 20-30 cm v višino. Za rast potrebuje sončno lego.

Sorta korenastega peteršilja z dolgim, gladkim in odlično popolnjenim korenom. Izoblikuje bujno in močno listje temno zelene barve. Prednost korenskega peteršilja je, da so uporabni prav vsi njegovi deli – listje, steblo ter koren. Koreni dosežejo max dolžino cca 155 dni po presajanju.

Pelin je od 60 do 120 cm visoka trajnica, z značilnim srebrnosivim polgrmom, aromatičnega vonja in zelo grenkim okusom. Pernate liste in cvetoče vejice z zdravilnim učinkom nabiramo od sredine poletja, tja do zgodnje jeseni. Celotna rastlina ima izrazit karakterističen vonj. Je zelo razširjena rastlina, ki ne zahteva nobene posebne nege.

Je zdravilna rastlina, ki zraste od 70 do 150 cm visoko. Ima pokončno steblo, ki ga krasijo cvetovi škrlatno rdeče barve. Steblo je obdano z belo lisastimi podolgovatimi listi, ki se zaključujejo z rumeno obarvanimi bodicami.

Kamilica raste od 15-60 cm visoko. Uporabni deli rastline so predvsem cvetni koški, za pripravo kopeli pa tudi cvetni popki, nežni listki ter zgornji mehki deli stebla. Uporabni so sveži ali posušeni cvetovi. Sušimo jih v senci, shranjujemo pa na suhem mestu, saj zelo rade vsrkajo vlago in nato splesnijo.

Stevia je zelišče, ki nam služi kot sladilo in nadomestek sladkorja pridobljen iz listov sadike stevie rebaudiane. Sadike stevie sadimo v humosno zemljo, bogato s hranili. Rada ima vlažnejše rastišče, pri čemer pa moramo paziti, da nam voda na tem mestu ne zastaja. Ker je sadika toplotno občutljiva, jo je bolje posaditi v okrasne lončke, saj jo tako lahko zaščitimo pred mrazom in jo prestavimo v zimske vrtove ali na okensko polico.

Šetraj je gosta, močno razvejana, zelo aromatična trajnica. Po obliki spominja na grmiček. Ima močan prijeten vonj, veliko arome ter okusa. Z njim nimamo veliko dela, uspeva tudi brez dodatnega zalivanja.

Timijan je trajni polgrmiček, ki zraste od 15 do 30 cm v višino. Zanj so značilni majhni sivozelni listi in temno lila cvetovi. Aroma timijana je prodorna, vztrajna in močna. Rastlina ima rada suha in sončna rastišča.

Vinska rutica je do 60 cm visok prezimno trden zimzelni grm. Listi so zaokroženi in majhni, katere uporabljamo sveže ali sušene. Vinska rutica v poznem poletju tudi zacveti, njeni cvetovi so nagubani, zelenkastorumene barve. Je nezahtevna rastlina, ki uspeva na odprtih in sončnih legah. Dobro prenaša tudi senco.

Žajbelj je izjemno aromatičen polgrmiček. Ima svetlovijolične cvetove, olesenelo steblo, ter sivkaste liste. V višino zraste do 40 cm. Rad ima sončno lego in lahka, suha ter dobro odcedna tla. Občutljiv je na veter in mraz.