Kolobarjenje v zelenjavnem vrtu
Kolobarjenje je sistem gojenja, pri katerem se vrtnine v večletnem zaporedju zvrstijo na različnih gredah. Kolobarjenje je ključno za vzdrževanje zdravih tal in zmanjšanje škodljivcev in bolezni, kar zagotavlja boljše pridelke. Uporaba kolobarjenja je bistvena za vsakega vrtnarja, ki želi uspešno pridelovati zelenjavo.
Prednosti kolobarjenja
Glavni namen kolobarjenja je preprečiti razmnoževanje talnih škodljivcev in povzročiteljev bolezni, ki napadajo določene skupine vrtnin. Če gojimo isto rastlino vsako leto na istem mestu, se hitro razmnožijo škodljivci in bolezni, ki so neprijetna nadloga. Če gostiteljev občasno ni, škodljivci postopoma propadejo. Različne paradižnikove in krompirjeve glistice, golšavost korenin, ki napada zeljevke, in čebulna bela gniloba so najpogostejše vrtnarske težave. S kolobarjenjem pa se tem boleznim in škodljivcem lahko izognemo.
Kolobarjenje ima še druge koristi. Nekatere vrtnine, na primer krompir, tako prekrijejo zemljo, da popolnoma zadušijo večino plevela. Zato je priporočljivo, da za njimi posadimo vrtnine, ki jih je težko pleti, na primer čebulo. Večina metuljnic, med njimi tudi fižol in grah, veže dušik v zemlji v obliki drobnih gomoljčkov na koreninah, te pa izkorišča naslednja vrtnina. Torej naj metuljnicam sledijo “dušika lačne” vrtnine, na primer listne zeljevke, krompir ali špinača.
S številnimi vrtninami, med njimi tudi trajnicami in različnimi solatami, ne kolobarimo. Solatnice ostanejo v zemlji le kratek čas, zato so primerne kot vmesni posevek ali z njimi zapolnimo občasne praznine na gredah. Kot drugih vrtnin tudi solatnic ne sadimo leto za letom na iste grede. Trajne vrtnine uspevajo na istem mestu več let, zato prav tako niso primerne za kolobarjenje. Najpomembnejša skupina vrtnin, s katerimi kolobarimo, so prikazane spodaj.
Pomen kolobarjenja
Šibka točka teorije o kolobarjenju je, da bi moralo učinkovito kolobarjenje potekati precej dlje kot le tri ali štiri leta: glivice golšavosti kapusnic in bele gnilobe lahko v zemlji ostanejo do 20 let. Tako dolgotrajno kolobarjenje pa v majhnem vrtu sploh ni mogoče. Druga težava je ta, da so grede v manjših vrtovih razporejene tesno skupaj in povzročitelji obolenj se brez težav širijo z ene na drugo.
Načrt za kolobarjenje
Kljub pomanjkljivostim je kolobarjenje koristno in vredno je poskusiti vsaj z menjavanjem gred za posamezne skupine zelenjav. Naredimo si spisek glavnih vrtnin, ki jih nameravamo gojiti, in na grobo ocenimo količino, ki jo želimo pridelati. Gojenje vrtnin, ki niso prilagojene na določeno podnebje, je navadno neuspešno, posebno v manjših vrtovih. Tudi ni smotrno gojiti zelenjave, ki je poceni takrat, ko dozori tudi naša. Na posamezne grede v zelenjavnem vrtu damo skupaj izbrane vrtnine ene skupine za kolobarjenje (npr. vse metuljnice ali vse kapusnice) in različne vrste vrtnin, ki niso v osnovnih skupinah.
Preveri, katere vse sadike vzgajamo v naših rastlinjakih.
Mesečno načrtovanje
Razpredelnico naredimo tako, da so meseci v letu v navpičnem stolpcu, v vodoravnih vrstah pa vrtnine, za katere smo se odločili. V posamezne kvadrate zapišemo, katero vrtnino bomo gojili v določenem mesecu. Čas, namenjen različnim vrtninam, lahko skrajšamo, če posejemo vrtnine v posode in jih nato presadimo. Tako lahko zgodaj in pozno v rastni dobi vrtnine pokrijemo. Nekatere vrtnine sejemo le enkrat na leto, npr. peteršilj in zimsko zelje, druge, npr. radič in razne vrste solate, pa sejemo večkrat zaporedoma, da so na razpolago vse leto.
Prostorska razporeditev
Vsaki skupini vrtnin za kolobarjenje določimo posebno gredo (ali več, če je potrebno) in označimo na gredah najpomembnejšo vrtnino. Po mesečnem načrtu nato določimo, kako si bodo vrtnine sledile. Npr. če bomo sredi pomladi pospravili brstični ohrovt, lahko za njim sejemo korenje, zeleno solato ali grah. Upoštevamo, da večina tal prenese dve posevka na leto. Ta osnovni načrt uporabimo tudi naslednja leta in premikamo posevke z ene grede na drugo. Celoten načrt je le groba opora. Na pridelek, bodisi dober ali slab, vpliva cela vrsta dejavnikov, predvsem pa nepredvidljivo vreme. Uspeh je v enaki meri kot od vremena odvisen od naše prilagodljivosti in doslednosti.
Želiš kupiti naše sadike? Tukaj najdeš seznam partnerjev za vso Slovenijo.
Beležka opazovanja
Vsak zelenjavni vrt je enkraten, tako zaradi lege kot vrtnin, ki jih v njem gojimo. Natančni podatki o tem, kakšne sorte gojimo, kdaj jih sejemo in presajamo, kako skrbimo zanje, na kakšne težave naletimo in kakšne uspehe dosegamo, so neprecenljivi. Vodnik pri odločitvi, kako ravnati v prihodnje, je zato zelo pomemben.
Sadike Druzovič so odlična izbira za vse, ki želijo uspešno začeti svoj vrtnarski podvig. Uporaba kakovostnih sadik Druzovič zagotavlja boljše začetne pogoje za rast in razvoj vrtnin, kar je ključno za dober pridelek. Pri izbiri sadik Druzovič je pomembno upoštevati kolobarjenje, saj pravilno menjavanje rastlin pripomore k zdravju tal in zmanjšanju škodljivcev.
Kolobarjenje je torej ključni sistem v vrtnarstvu, ki pomaga pri obvladovanju škodljivcev in bolezni, hkrati pa izboljšuje rodovitnost tal in zagotavlja boljše pridelke. Z upoštevanjem pravil kolobarjenja in prilagoditvijo na specifične razmere našega vrta lahko dosežemo trajnostno in uspešno vrtnarjenje. Uporaba kakovostnih sadik, kot so sadike Druzovič, je prav tako pomembna za doseganje najboljših rezultatov v vrtnarstvu.
Sledi tudi naši Facebook strani, kjer boš vedno našel kakšen nasvete in kaj imamo v aktualni ponudbi.
