Dolgo poimenovan kot sadež ljubezni ali zlato jabolko (iz tega izvira tudi italijansko ime pomodoro), je dobil ime paradižnik šele v 19.stoletju. Je sočen sadež, bogatega okusa, ki je eden najpomembnejših in najzanimivejših zelenjav naše kuhinje.
Sadike paradižnika so krepke enoletnice, katerih stebla zrastejo tudi do 4m visoko. Na sadiki rastejo poganjki, dolgi okrog 10 cm, na katerem v socvetju cveti od 5 do 15 cvetov.
Paradižnik sadimo na prosto, ko so nočne temperature nad 7°C, temperatura tal pa vsaj 10°C in ni več nevarnosti slane. Primerna razdalja za sajenje paradižnika je 80 cm med vrstami in 50 cm v vrsti. Pregosta saditev sadik povzroči višjo rast, saj se rastlina »bori« za svetlobo in zrak.
Paradižnik spodbuja delovanje želodca, trebušne slinavke in jeter, poleg tega spodbuja apetit. Previdni moramo biti z zelenimi deli paradižnika, ki vsebujajo solanin, le-ta pa lahko povzroči glavobol in slabost.
![]() |
VOLOVSKO SRCE – VAL Slovenski, visok, bujen in mesnat pozen paradižnik. Je bogatega in aromatičnega okusa. Plodovi so dišeči, značilne “srčaste oblike”, bleščeče rdeče-roza barve. |
![]() |
PAKI F1 Izjemen hibrid češnjevega paradižnika, ki nam daje visok pridelek okroglih sadežev, lepe svetleče barve in teže do 30 g. Primeren je za solate, koktail ali okusne omake. |
![]() |
SWEET MILLION F1 Zgoden češnjev paradižnik. Je zelo roden in bujen. Plodovi so svetleče rdeče barve, odličnega okusa, teže od 15-20 g, ki ne pokajo. |
![]() |
BLACK KRIM Črni paradižnik imenovan tudi paradižnik večne mladosti. Sadeži vsebujejo veliko antioksidantov imenovanih antociani. So atraktivne, skorajda črne barve, debelih plodov do 220 g. |