Bio sadike

Bio blitva

(Beta vulgaris subsp. vulgaris var. vulgaris L.)

BIO BLITVA WHITE SILVER 2
Sorta ima temnozelene nabrane liste in gladko, medeno belo rebro. Primerna je za vzgojo od pozne pomladi do zgodnje jeseni. Zraste do 45 cm v višino. Za boljšo rast jo je potrebno posaditi na sončno lego, v dobro odcedna tla.

BIO KAPUSNICE

Bio brokoli

BELSTAR
Oblikuje lepe, kompaktne modrozelene rože, ki so intezivnega okusa. Vsebujejo veliko mineralnih snovi in vitaminov. Bistvena prednost te sorte je siguren pridelek ne glede na podnebje. Primeren je za vzgojo v poletnem in jesenskem času. Pobiramo ga približno v 75 dneh po sajenju. Dosegajo težo od 400 – 600g.

Bio brstični ohrovt

MELLISSA
Pozna sorta, ki razvije veliko okroglih in čvrstih brstov. Primeren za zgodnjo pomladansko in pozno jesensko sajenje. Je odporen na mraz. Bogat je s hranljivimi snovmi, okusen in trpežen ter odličen za zamrzovanje.

Bio cvetača

MAJORCA
Je srednje zgodnja sorta cvetače, ki je primerna za zgodnje spomladansko in zgodnje jesensko pridelavo. Roža cvetače je čvrsta in bele barve. Sorta ima dobro razvito samopokrivnost rož in je namenjena predvsem sveži potrošnji. Pobiramo jo v 65 do 75 dneh po presajanju. Sorta je primerna za vzgojo na prostem ali v rastlinjakih.

Bio kolerabica

SUPERSCHMELZ
Je zgodnja sorta mesnate kolerabica tipa “gigante”. Ima belo zeleni gomolj, ki za rast potrebuje veliko vlage in hranil. Je nezahtevna vrtnina. Okusen gomolj je ploščato okrogle do okrogle oblike in doseže težo do 800 g. Sorta je nemenjena zgodnje spomladanski in poletni pridelavi.

Bio ohrovt

BIO OHROVT FAMOSA
Famosa je zgodnja, nezahtevna sorta glavnatega ohrovta, ki izoblikuje ploščato okrogle glave, ki deluje rahlo zbito. Listni so intenzivne temno zelene barve, sredica je rahlo svetlejša. Primernen je za svežo uporabo in za prezimljanje. Bogat je z minerali, posebej z železom in vitamini. Uživamo ga jeseni, kot svežega ali kuhanega.

Bio zelje

BIO BELO ZELJE FARAO
Farao je zgodnja sorta belega zelja. Okrogle glavice, sveže zelene barve dosežejo v povprečju težo od 1,5 do 2kg in so zelo odporne na pokanje. Sorta je primerna za zgodnje spomladansko in poletno pridelavo.
BIO RDEČE ZELJE INTEGRO
Integro je srednje pozna sorta zelja, primerna za poletno in jesensko pridelavo. Odlično se obnese tudi če ga skladiščimo. Pobiramo ga 110 do 120 dni po presajanju. Razvije kompaktne glave, teže od 2 do 3 kg.
BIO KONIČASTO ZELJE CARAFLEX
Srednje rani hibrid primeren za celoletno pridelavo. Rastlina je odporna na uhajanje v cvet. Glave te sorte so izenačene oblike in zelo kompaktne strukture. Vegetacijska doba je 76 dni od sajenja.
BIO KITAJSKO ZELJE BILKO
Sorta, ki izoblikuje čvrste, do 30 cm visoke glave, ki tehtajo od 1,3 do 2 kg. Listi te sorte so zeleni, bela rebra pa so obdana s kremasto rumeno, blanširano notranjosto. Je srednja zgodnja sorta. Rastna doba znaša 70 dni od sajenja. Okusni, sočni in sladki listi so primerni za svežo potrošnjo ali skladiščenje.

Bio jagode

DIAMANTE (večkratrodne)
Diamante je večkratrodna sorta jagod, bujne rasti. Njeni plodovi so veliki, podolgovate oblike, sijoče svetlo rdeče barve. Sorta ima visok pridelek. Plodovi so zelo okusni, aromatični in čvrsti. Daje dobre rezultate pri vzgoji na prostem ali v tunelih.

BIO PLODOVKE

Bio bučke

TEMPRA
Sorta srednje zgodnjih, temno zelenih bio bučk, ki rastejo na grmičku. Plodovi so zelo kvalitetni, lepe atraktivne temno zelene barve in odličnega okusa. Z rednim obtgovanjem dosežemo, da sorta dobro nastavlja nove plodove. Za rast potrebujejo veliko sonca, vlage in prostora.

Bio feferoni

(Capsicum annuum L.)

SLADKI MILDER SPIRAL
So sladki feferoni rumeno zelene barve, zelo dolgi in spiralaste oblike. V tehnološki zrelosti preidejo v rdečo barvo. Dolgi so do 18 cm, primerni za svežo uporabo in predelavo. Izvrstno se obnesejo pri vzgoji na prostem, saj dobro prenašajo tudi manj ugodne vremenske razmere.
HUDI HOT CAYENE
Hot cayene so podolgovati rumeno zeleni pekoči feferoni, ki ob zrelosti preidejo v intenzivno rdečo barvo. Plodovi so dolgi med 10 – 14cm in primerni za vzgojo na prostem ali v rastlinjaku. Rastline so bujne rasti, ki s svojimi listi zaščitijo plodove pred ožigom sonca.

Bio jajčevec

(Solanum melongena L.)

VIOLETTA LUNGA 3
Jajčeveci Violetta lunga 3 oblikujejo dolge, podolgovate temno vijolične plodove v obliki kaplje. Njihovo meso je bledo zelenkaste barve. Rastlina je močne, srednje visoke rasti, s tipičnimi bujnimi listi. Sorta je zelo donosna in primerna za pridelavo v rastlinjakih ali na prostem.

Bio kumare

(Cucumis sativus L.)

BIO SOLATNE KUMARE DELIKATESS
Odlična sorta, ki je tolerantna na temperaturne razlike, zaradi česa je primerna tudi za zgodnjo pomladansko pridelavo. Rastlina je bujne rasti. Plodovi so dolgi in veliki, temno zelene barve z belimi bradavicami.
BIO KUMARE ZA VLAGANJE PARIŠKI KORNIŠON
Je najboljša zgodnja sorta kumar za vlaganje. Temno zeleni plodovi so odličnega okusa. Sadimo jih na prosto ali v pokritih površinah, z oporo lahko pa tudi brez.

Bio lubenice

(Citrullus lanatus L.)

BIO LUBENICE CRIMSON SWEET
Je velika, okrogla, svetlo zelena lubenica s sladkim mesom. Je zelo osvežujoča, najbolj pa ji ugajata toplota in sonce. Je zelo odporna rastlina, ki dobro obrodi v vseh pogojih, za kvaliteten pridelek pa jo posadimo v dobro pognojena, humosna vlažna tla. Meso je temno rdeče barve, sočno in sladko.

Bio melone

(Cucumis melo L.)

BIO MELONA
Je zgodnja sorta melone s sočnim mesom. Plodovi jajčaste oblike, so težki med 1,2 in 1,6 kg. Namenjene so vzgoji v tunelih ali na odprtih prostorih. So dobro prilagojene različnim rastnim pogojem. Vsebujejo veliko vitaminov in mineralov.

Bio paprike

(Capsicum annuum L.)

BIO RUMENA PAPRIKA SALANA
Rumena paprika babura z zelo močno in kompaktno biljko. Plodovi so nežno rumene barve, 3-4 prekatni, zelo enakomerni, teže od 180 do 200g. V tehnološki zrelosti preidejo v rdečo barvo. Namenjena je zunanji ali notranji pridelavi.
BIO RUMENA PAPRIKA MADONNA
Štiriprekatna babura svetlo rumene barve. Plodovi so zelo okusni, svetlo rumene barve, ki v tehnološki zrelosti preidejo v rdečo. Dosegajo povprečno težo med 160 do 180g. Namenjena je za vzgojo v rastlinjakih in na prostem.
BIO ZELENA PAPRIKA OVATION
Ovation je srednje zgoden tip paprike babure s temno zelenimi 3-4 prekatnimi plodovi, ki v tehnološki zrelosti prehajajo v rdečo barvo. Povprečna teža plodov je 250-300g. Sorto odlikuje dobra rodnost ter dolga obstojnost plodov po obiranju.
BIO ZELENA RDEČA PAPRIKA KALIFORNIJSKO ČUDO
Kalifornijsko čudo je mesnata paprika tipa babure. Plodovi so veliki in enakomerni ter v povprečju tehtajo do 250g. Zanimiva je zaradi intenzivne barve, ki se preliva od temno zelene do svetleče rdeče. Izvrstna je za pripravo solat, kuhanje ali ozimnico.
BIO ZELENA PAPRIKA VANESSA
Tip paprike babure s temno zelenimi, 3-4 prekatnimi plodovi, ki v tehnološki zrelosti prehajajo v rdečo barvo. Povprečna teža plodov je od 250 do 300g. Sorto odlikuje dobra rodnost ter dolga obstojnost plodov po obiranju.
BIO SVETLO ZELENA PAPRIKA MONTE
Monte je edina zgodnja sorta paprike babure, katere plodovi v tehnološki fazi niso temno zeleni, ampak so izjemno atraktivne svetlo zelene barve. Plodovi povprečno tehtajo od 200-250g in so zelo okusni ter sočni. Sorta je izredno rodna in nam daje velik tržno zanimiv pridelek.
BIO PODOLGOVATA RDEČA PAPRIKA KARPIJA
Karpija je pozna sorta koničaste paprike, katere plodovi so podolgovati in bočno sploščeni. Najprej so plodovi zelene barve, v tehnološki zrelosti pa se le-ti obarvajo rdeče. Sorta je primerna za vlaganje ali pečenje. Teža plodov je med 70 in 110 g.
BIO PARADAJZ-PAPRIKA BOTINSKA RUMENA
Srednje zgodnja paprika namenjena za svežo uporabo ali vlaganje. Sprva bledo rumeni plodovi se v tehnološki zrelosti obarvajo rdeče. So okrogle oblike, imajo debelo meso in so sladkega okusa. Sodi med paprike tipa “paradižnik”. Vlagamo lahko narezano ali celo.

Bio paradižniki

(Solanum lycopersicum L.)

Bio zgodnji paradižniki

BIO PARADIŽNIK ARLETTA
Zgodnji tip paradižnika. Sadeži so srednje veliki, ploščato okrogli, lepe rdeče barve, z rahlim zelenkastim obročem. Daje mesnate in okusne sadeže, težke od 150 do 160 g, ki so odporni na pokanje. Primeren je za vzgojo na prostem in v rastlinjakih.
BIO PARADIŽNIK NOVOSADSKI JABUČAR
Je zgodnji visok paradižnik z zelo velikmi plodovi, ki dosegajo težo od 150 do 200 g. Plodovi so okrogli, debeli in izredno okusni, atraktivne rdeče barve. Sadež je najbolj primeren za svežo uporabo.
BIO PARADIŽNIK GRISELDA
Griselda je visok standarden tip zgodnjega paradižnika. Plodovi so težki od 280 do 320 g, ploščato okrogle oblike, čvrsti in odporni. Rastlina je močna in vitalna, ter daje visok in kakovosten pridelek, odporen na različne rastne pogoje.
BIO PARADIŽNIK NEMO-NETTA
Debeloplodni, visok tip zgodnjega paradižnika. Zelo kvalitetni plodovi so okrogli, intenzivne rdeče barve in teže od 180 do 220 g. Paradižnik namenjen vzgoji v rastlinjakih ali na prostem. Za rast potrebuje oporo. Plodovi so zelo okusni in sočni.

Bio srednje-zgodnji paradižniki

BIO PARADIŽNIK VIVA
Visok, mesnat tip srednje zgodnjega paradižnika, ki dobro nastavlja cvetove v visokih temperaturah. Za rast potrebuje oporo. Plodovi so ploščato okrogle oblike, težki od 250 do 280g. So enotno obarvani, čvrsti. Primeren za vzgojo na prostem ali zaščitenih prostorih.
BIO PARADIŽNIK BIG BEEF
Je visok paradižnik s plodovi povprečne teže 220 – 300 g. Plodovi so okroglo ploščati, zelo mesnati in okusni ter brez zelenega obroča. Paradižnik je prilagodljiv in se ga lahko goji v različnih pogojih pridelave (na odprtem, pokriti prostori), kjer daje lep in okusen pridelek. Big Beef je zaradi svoje vsestranskosti popularen paradižnik v pridelavi.
BIO PARADIŽNIK GRAPOLO
Je okrogel paradižnik, ki raste v grozdih. Je zelo dobrega okusa in je eden izmed najbolj priljubljenih v Italiji. Na enem grozdu je od 6 do 8 plodov. Sadeži se pobirajo v čudovitih grozdih, so sočni in okusni, v času zrelosti preidejo v intenzivno rdečo bravo. Plodovi dosegajo povprečno težo 150 g.
BIO PARADIŽNIK EKSTASIS
Mesnat, visok tip srednje zgodnjega paradižnika. Plodovi so ploščato okrogle oblike, težki od 250 – 300 g. Rastline so zelo močne in vitalne ter imajo visoko razvito toleranco na različne vremenske pogoje. Plodovi, ki rastejo v grozdih so čvrsti in enotno atraktivno rdeče obarvani. Sorta je primerna za vzgojo na prostem ali v zaščitenih prostorih.

Bio pozni paradižniki

BIO PARADIŽNIK VOLOVSKO SRCE – VAL
Slovenski, visok, bujen in mesnat pozen paradižnik. Je bogatega in aromatičnega okusa. Plodovi so dišeči, značilne “srčaste oblike”, bleščeče rdeče-roza barve.

Bio češnjevi paradižniki

BIO PARADIŽNIK PAKI
Češnjev paradižnik, ki nam daje visok pridelek okroglih sadežev, ki so lepe svetleče barve in teže do 35 gramov. Primeren je za solate, koktail ali okusne omake.

Bio pelati

BIO PARADIŽNIK SAN MARZANO
Klasična italijanska sorta pelatov, ki je ena izmed najbolj razširjenih in priljubljenih. Plodovi so srednje veliki, čvrsti in podolgovati, primerni za pripravo okusnih omak. Dosežejo težo do 120 g. Rastline so zelo močne, za svojo rast pa potrebujejo oporo.

BIO SOLATNICE

Bio solate

(Lactuca sativa L.)

BIO GLAVNATA SOLATA ANNA
Je hrustljava glavnata solata, odličnega okusa s svetlo zelenimi listi. Je izjemno tolerantna na nizke temperature, sadimo jo lahko od januarja do novembra. Za rast potrebuje le 5 C.
BIO GLAVNATA SOLATA ANNA II
Poletna krhkolistna solata, ki dobro prenaša vročino in pozno uhaja v cvet. Izoblikuje velike in trde glavice. Listi so temno zelene barve, robovi listov rahlo valoviti in nazobčani.
BIO GLAVNATA SOLATA SUSYBEL
Krhkolistna solata z odprto rozeto, ki ne dela glav. Je atraktivne temno zelene barve. Prideluje se čez celo leto, saj ima izredno dobro razvito tolerantnost na uhajanje v cvet in odpornost na nizke temperature.

Bio endivije

(Chicorium endivie L.)

BIO ENDIVIJA NATASCHA
Sorta primerna za setev od začetka poletja do pozne jeseni. Oblikuje bujne polne rozete, ki se od znotraj obelijo.
BIO ENDIVIJA ESKARIOL ZELENA
Kopasta zelena endivija, katere sredica se ne obeli, ampak vseskozi ostaja čudovite zelene barve. Njene rozete so dobro izpopolnjene. Je kasnejša sorta, ki je primerna tudi za zgodnjo zimsko pridelavo ali skladiščenje.
BIO ENDIVIJA DEČKOVA GLAVA (Bubikopf 2)
Srednje zgodnja sorta endivije. Listi so svetli, rumeno zelene barve, izredno mehki in tvorijo kopaste rozete. Primerna je za pridelavo pozno poleti in jeseni. Pridelki so veliki in odlične kakovosti.

Bio radiči

(Chicorium intybus L.)

BIO RDEČI RADIČ PALLA ROSSA 2 – 60 dnevni
Je zgodnja sorta rdečega glavnatega radiča. Okrogle glave so temne, vinsko rdeče barve. Posamezen plod dosega težo do 300g. plodovi dozorijo v cca 60 dneh po presajanju, so odličnega, malenkost grenkega okusa.
BIO RDEČI RADIČ PALLA ROSSA 3 – 90 dnevni
Je zgodnja do srednje pozna sorta rdečega glavnatega radiča, primerna za vzgojo v poletnem času. Kompaktne okrogle glave so temno rdeče vinske barve z belimi žilami, ki dosežejo težo do 350g. Pobiramo ga 90 dni po presajanju.
BIO PISANI RADIČ VARIEGATA DI CASTELFRANCO
Pisani glavnati radič. Oblikuje prikupne glavice, zeleno rumene barve s tipičnimi rdečimi pegami. Posamezna glava dosega težo do 230g. Sorta je primerna za poletno in jesensko pridelavo, za vzgojo na prostem ali v rastlinjaku. Odličen za siljenje.
BIO ZELENI RADIČ PAN DI ZUCHERRO (ŠTRUCAR)
Radič zelene barve, ki ob zrelosti naredi svojo značilno valjasto glavo – štruco. Dozori v 60 dneh po sajenju. Teža posamezne glave je cca 700g. Ima lepe, široke in mehke zelene iste, glava pa ob koncu zrelosti postane rumeno bela. Na prostem zdrži do decembra. Namenjen je sveži potrošnji, hkrati pa se odlično obnese če ga skladiščimo.
BIO ZELENI RADIČ TRŽAŠKI SOLATNIK
Je radič rezivec, katerega svetlo zelene liste režemo skozi celo leto. Sicer je pri nas manj uveljavljen, vandar je njegova prednost v tem, da so njegovi listi gladki in se zelo dobro obraščajo, tako da ga lahko sadimo že v aprilu in ga uživamo skozi celo poletje. V kolikor ga posadimo poleti, ga lahko jemo pozno v jesen, saj zelo dobro prenaša nizke temperature.

Bio rukola

(Eruca sativa L.)

BIO RUKOLA CAPITALE
Je enoletna rastlina, katere listi po videzu spominjajo na regrat. Izvira iz družine gorčičnic, kar ji daje rahlo grenkoben okus in močno aromo. Listi so temno zelene barve in imajo odlično vdolbino. Zaradi svoje odpornosti je sorta primerna za uporabo od zgodnje pomladi do poznega poletja.

Bio por

(Allium porrum L.)

BIO POR CARENTAN 3
Je srednje zgodnja sorta pora. Je lepe sivo zelene barve z debelim belim steblom, ki je srednje dolg. Prezimi tudi na prostem. Za rast potrebuje sonce. Por jemo svež z vrta od poletja preko zime do pomladi. Lahko ga tudi zamrznemo.

Bio zelena

(Apium graveolens L.)

BIO LISTNA ZELENA
Zelena v tipu amsterdamske listne zelene. Rastlina je čvrsta, velikih listov in temno zelene barve. Namenjena je sveži porabi in predelavi, lahko pa jo tudi nasekljano zamrznemo. Po rezanju listov se rastlina zelo hitro obnovi.
BIO GOMOLJNA ZELENA BALENA
Srednje zgodnja sorta s temno zelenimi, srednje visokimi listi. Gomolji gladki in okrogli. Meso je bele barve. Ta sorta je namenjena za svežo porabo, predelavo in skladiščenje. Močan koreninski sistem omogoča visoke prinose v sušnem obdobju. Za svežo porabo in skladiščenje. Raste 150 dni.

Bio zelišča

BIO PETERŠILJ GIGANTE D’ITALIA (Petroselinum crispum L.)
Petrešilj je enoletna začimbnica in ena najbolj uporabnih in uporabljenih vrtnih začimb. Ima temno zelene gladke in aromatične liste. Za peteršilj so pomembna vlažna tla. Lahko ga gojimo na vrtu, zeliščnih gredah, balkonu ali cvetličnih lončkih na domačih okenskih policah. Je bogat vir vitaminov in mineralnih snovi.
BIO BAZILIKA (Ocimum basilicum L.)
Bazilika je ena izmed najbolj priljubljenih in razširjenih dišavnic. Je enoletnica, ki jo pridelujemo na vrtovih, zeliščnih gredah in v cvetličnih lončkih na sončnih domačih oknih. Liste bazilike uporabljamo sveže ali sušene za začinjanje solat, omak, namazov ali zgolj kot dekoracijo k jedem.
BIO TIMIJAN (Thymus vulgaris L.)
Timijan je trajni polgrmiček, ki zraste od 15 do 30 cm v višino. Zanj so značilni majhni sivozelni listi in temno lila cvetovi. Aroma timijana je prodorna, vztrajna in močna. Rastlina ima rada suha in sončna rastišča.
BIO MAJARON (Origanum majorana L.)
Majaron je enoletna do trajna začimbnica, ki obožuje sonce. Je klasično kuhinjsko zelišče, katerega uporabni so listi, ki jih različnim jedem dodajamo cele ali nasekljane. Je nizko zelišče z majhnimi, jajčastimi listki. Majaron cvete julija in avgusta. Takrat ga tudi nabiramo, saj je med cvetenjem najbolj aromatičen.
BIO ORIGANO (Origanum vulgare L.)
Origano je zelnata trajnica, ki zraste od 20 do 50 cm v višino. S cvetovi rdeče ali rožnate barve nas razvaja od junija pa vse tja do septembra. V tem času tudi nabiramo vse nadzemne dele rastline, saj je takrat najbolj učinkovit. Listi so zeleni, jajčaste oblike in celorobni, ki se od stebla proti vrhu manjšajo.
BIO DROBNJAK (Allium schoenophrasum L.)
Drobnjak je trajno zelišče, ki ga sadimo v zeliščne grede, na vrt ali v cvetlične lončke na domačih okenskih policah. Uporabni so lasasti, votli, temnozeleni lističi, ki jih nasekljane dodajamo različnim jedem po našem izboru. Podolgovati listi so uporabni tudi za dekoriranje različnih jedi.
BIO PELIN (Artemisia absinthium L.)
Pelin je od 60 do 120 cm visoka trajnica, z značilnim srebrnosivim polgrmom, aromatičnega vonja in zelo grenkim okusom. Pernate liste in cvetoče vejice z zdravilnim učinkom nabiramo od sredine poletja, tja do zgodnje jeseni. Celotna rastlina ima izrazit karakterističen vonj. Je zelo razširjena rastlina, ki ne zahteva nobene posebne nege.
BIO VINSKA RUTICA (Ruta graveolens L.)
Vinska rutica je do 60 cm visok prezimno trden zimzelni grm. Listi so zaokroženi in majhni, katere uporabljamo sveže ali sušene. Vinska rutica v poznem poletju tudi zacveti, njeni cvetovi so nagubani, zelenkastorumene barve. Je nezahtevna rastlina, ki uspeva na odprtih in sončnih legah. Dobro pa prenaša tudi senco.
BIO META (Mentha piperita L.)
Meta je trajno zelišče, ki ga sadimo na sončne grede in v zeliščne lonce. Meta se zelo hitro razraste. Uporabni listi, sveži ali sušeni, delujejo zelo osvežilno. Listi so lepe zelene brave, podolgovati z nazobčanim robom.
BIO MELISA (Melissa officinalis L.)
Melisa je zdravilna rastlina in začimbnica. Je trajnica, katere uporabni so listi, ki jih nabiramo pred cvetenjem. Uporabljamo sveže ali posušene liste. Grmiček melise zraste do 80 cm v višino. Prepoznavna je po majhnih belih cvetovih in nazobčanih listih jajčaste oblike. Uspeva na suhih tleh in sončni legi.
BIO AMERIŠKI SLAMNIK (Echinacea purpurea L.)
Ameriški slamnik je okrasna trajnica in hkrati zdravilno zelišče z velikimi rožnatimi cvetovi. Po domače ga nekateri imenujejo tudi imunal. Uporabni deli slamnika so predvsem korenine, nekateri uporabljajo tudi cvetove. Rastlina, ki zraste do enega metra v višino, nas v poletnem času preseneti s prečudovitimi cvetovi škrlatne barve v obliki slamnika.
BIO LUŠTREK (Levisticum officinale L.)
Luštrek ali domače imenovan tudi magi. Je aromatična trajnica, ki je na prvi pogled zelo podobna listom zelene. Liste luštreka pobiramo preko celega leta vse tja do jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Ima pernato razdeljene, bledo zelene liste. Uspeva na polsenčnem, vlažnem rastišču.
BIO STEVIA (Stevia rebaudiana L.)
Stevia je zelišče, ki nam služi kot sladilo in nadomestek sladkorja pridobljen iz listov sadike stevie rebaudiane. Sadike stevie sadimo v humosno zemljo, bogato s hranili. Rada ima vlažnejše rastišče, pri čemer pa moramo paziti, da nam voda na tem mestu ne zastaja. Ker je sadika toplotno občutljiva, jo je bolje posaditi v okrasne lončke, saj jo tako lahko zaščitimo pred mrazom in jo prestavimo v zimske vrtove ali na okensko polico.
BIO ŠETRAJ (Satureja hortensis L.)
Šetraj je gosta, močno razvejana, zelo aromatična trajnica. Po obliki spominja na grmiček. Ima močan, a prijeten vonj, veliko arome ter okusa. Z njim nimamo veliko dela, uspeva tudi brez dodatnega zalivanja.